ANGLEŠČINA IN SLOVENŠČINA, JEZIKA NAŠEGA VSAKDANA
V govorico mladih Slovencev je vključenih vedno več angleških besed. Mnoge so zelo popačene, nekatere pa se uporabljajo celo v drugačnem pomenu kot izvirnik, na primer beseda »ful«. Vendar pa mi, ko pomislim na slovenščino in angleščino, najprej pride na misel, kako težko je v slovenščini izgovoriti nekatere besede, ki so v angleščini tako lahke, da kar zletijo z jezika. Kolikokrat v filmih slišimo, da kdo reče: »I love you!« Čeprav se zavedamo, kaj te besede pomenijo, nam gredo z jezika veliko lažje kot slovenski: »Ljubim te!« Zakaj? Mogoče zato, ker smo angleščine naučeni zavestno, slovenščino pa govorimo že od malega, kar pomeni, da smo se jo naučili od staršev – mislim, da jih ni veliko pogosto uporabljalo besede »ljubim«… Mogoče pa je to prav, ker če nekaj težko izgovorimo, ima za nas še večji pomen in bomo te besede izgovorili malokrat, res samo, kadar bomo prepričani, da so resnične in bomo čutili močno željo, da jih z nekom delimo.
Na vsak način je dandanes vsaj osnovno znanje angleščine poleg znanja slovenščine nujno potrebno, če hočemo biti dejavni poklicno, pa tudi zasebno. Karkoli delaš in kamorkoli greš, prej ali slej se pojavi potreba po komunikaciji z nekom, ki slovenščine ne zna. Poznavanje angleščine pa je zelo razširjeno, zato je najbolj varna izbira, če se hočemo naučiti samo enega tujega jezika, ki nam bo najbolj koristil. Pa še pri učenju nam lahko zelo pomaga televizija in računalnik, angleške filme lahko na primer gledamo kar z angleškimi podnapisi, kar učinkovitost takega načina učenja jezika še poveča.
