Ali še potrebujemo prevajalce?
Konec 18. stoletja in v 19. stoletju smo kot človeštvo bili priča pojavu, ko je tehnologija prevzemala delavna mesta, ki so prej pripadala fizičnim delavcem. Sedaj, v 21. stoletju se tehnologija še bolje razvija z že kar nevarno hitrostjo in kaže na to, da bo počasi začela prevzemati tudi dela, pri katerih moramo uporabljati svoje možgane, kot je na primer prevajanje. Že nekaj časa nam spletna orodja omogočajo, da lahko prevedejo celotna besedila v nekaj sekundah, prevod pa je zavidljivo dober, skoraj popoln. Vendar moramo kljub temu, sploh pri prevajanju iz slovenščine v tuj jezik, pri takšnem načinu biti izredno pazljivi, saj lahko majhna napaka v prevodu vodi k popolnoma drugačnemu razumevanju besedila. Poleg tega so nekateri prevajalniki, ki prevajajo celotna besedila, zgrajena s pomočjo internetnih uporabnikov, kar sicer omogoča hitrejši razvoj aplikacij, vendar, ker prevajalniki niso zgrajeni s strani strokovnjakov, lahko pride do namernih ali nenamernih napačnih prevodov besed ali celotnih besedil.
Za prevajanje besedil, so torej še vedno najbolj zanesljivi stari dobri slovarji v debelih knjigah, ali spletni slovarji, ki jih sestavljajo strokovnjaki. Na takšne slovarje se lahko bolj zanesemo, saj vsebujejo pravilne prevode besed, žal pa nam ne omogočajo prevodov celotnih besedil. Vendar to pravzaprav ne bi smela biti ovira, saj nas prevajalniki, ki prevajajo po celotna besedila, polenijo, medtem ko pri slovarjih, kjer iščemo posamezne besede hkrati treniramo naš um in širimo znanje tujega jezika.
Kljub temu, pa so kdaj besedila težka in strokovna, ko nam ne morejo pomagati niti spletni prevajalniki celotnih besedil, niti slovarji. Tu lahko odgovorimo ali v 21. stoletju še potrebujemo prevajalce. In odgovor je seveda da jih potrebujemo, saj dobri prevajalci zelo dobro razumejo jezik iz katerega prevajajo in jezik v katerega prevajajo in niso le skupek algoritmov, še kar vodijo v boju proti spletnimi slovarji.
