Zanimive arheološke raziskave
Prav vsak arheolog sanja, da bi nekoč odkril nekaj zanimivega. In marsikateri arheolog to tudi zares odkrije, saj se pod zemljo skrivajo bogate plasti naše preteklosti. Slovenija je tako bogata tako s prazgodovinskimi najdbami kot tudi z najdbami iz antike, srednjega veka in drugih obdobij, da lahko skoraj vsak arheolog najde kaj zanimivega. Še posebej so zanimive najdbe v jamah, kjer so bivali prazgodovinski ljudje, ter najdbe iz antičnega časa, ko so na naših tleh obstajala različna rimska mesta, med katerimi je bila seveda tudi Ljubljana oziroma Emona.
Kazalo strani:
Lahko arheolog v Ljubljani odkrije kaj zanimivega?
Nedolgo tega so v Ljubljani odkrili sarkofag iz četrtega stoletja. Gre za poznoantični rimski sarkofag, ki zagotovo predstavlja zanimivo odkritje. Arheolog, ki ga je odkril, je bil zagotovo vesel, čeprav se je kasneje izkazalo, da v njem ni nobenih grobnih pridatkov. Prav ti so namreč največkrat najbolj zanimive najdbe. Naši predniki so nekoč pokojnikom v grob dodajali različne uporabne predmete, povezane z njihovim poklicem ali lastnostmi. Pogosto pa je bila zraven tudi hrana in pijača ter še marsikaj.
Na podlagi teh predmetov lahko arheolog ugotovi marsikaj o pokopani osebi pa tudi o času, v katerem je živela. Na tak način namreč spoznavamo pretekle čase in tisto, kar se je dogajalo v njih. In prav arheolog je tisti, ki prvi pride v stik z zanimivimi artefakti. Pri vsaki obnovi ali gradnji so zato nujna tudi arheološka izkopavanja oziroma vsaj arheološko sondiranje. Na tak način se izognemo možnosti, da bi kaj zanimivega ostalo skrito za večno.
Kako potekajo arheološke raziskave?
Arheološka izkopavanja morajo biti natančno izvedena. Ni namreč vseeno, kje in kako začnemo kopati ter kakšne metode uporabljamo. Vsak arheolog se zato izkopavanj loti skrbno in premišljeno. Navadno arheolog najprej opravi sondiranje, s katerim se pregleda le omejen del domnevnega arheološkega območja. S pomočjo sondiranja arheolog ugotovi, kaj se nahaja pod zemljo. Če se izkaže, da se pod zemljo skriva kaj zanimivega, se arheolog odloči za nadaljnja izkopavanja.
Sondiranje je nekakšno vzorčenje oziroma pregled arheoloških plasti. Slednje mora nato arheolog datirati oziroma umestiti v čas ter pri tem opraviti še vrednostno analizo. Prav ovrednotenje arheološkega najdišča je ena od temeljnih nalog, ki jo ima vsak arheolog. Prav vsak arheolog pa si tudi želi, da bi našel kaj takšnega, kar bi bilo vredno nadaljnje arheološke raziskave, pa čeprav to morda pomeni še več dolgih ur, preživetih na terenu.
